Običajno porod poteka med 37 in 42 tednom. Takrat je fetus v celoti oblikovan in dovolj razvit, da se lahko prilagodi življenju zunaj maternice. Včasih pa do poroda pride pred 37 tednom. V takih primerih govorimo o nedonošenčku, čigar stopnja razvoja organov je odvisna od njegove gestacijske starosti.
Bistvenega pomena za preživetje sta dozorelost in funkcionalnost pljuč. Glede na stopnjo prezgodnjega poroda so lahko pljuča delno ali popolnoma nerazvita in tako nesposobna zagotavljati primerno respiratorno funkcijo.
Že desetletja je družba Chiesi zavezana področju neonatologije in skupaj z medicinsko stroko izboljšuje stopnjo oskrbe prezgodaj rojenih otrok. Zahvaljujoč temu pomembnemu partnerstvu je družba Chiesi postala globalni partner neonatologov in dobavlja življenje rešujoča zdravila več kot 80 državam ter skrbi za izmenjavo najboljših kliničnih praks.
Pogosta težava pri nedonošenčkih ter pri naraščajočem številu dojenčkov z nizko porodno težo je nedokončan razvoj dihal in delov možganov, ki nadzorujejo dihanje. Stanje povzroča epizode spontane apneje, ki je definirana kot prenehanje dihanja za več kot 20 sekund. Klinično jo lahko spremlja nižji srčni utrip in/ali zmanjšana količina kisika v krvi. Apnoične epizode spremlja bledica ali cianotičen ton kože pri dojenčkih, in sicer skupaj z zmanjšanim mišičnim tonusom. Nižja gestacijska starost je povezana s povečanim tveganjem za apnoične epizode, ki se ponavadi pojavijo drugi ali tretji dan po rojstvu.
Blage epizode je možno rešiti s taktilno stimulacijo novorojenčka, bolj resne epizode pa potrebujejo farmakološko zdravljenje s stimulantom, kot je kofein.
Adenozin je nevrotransmiter, ki modulira nevronske aktivnosti in zmanjšuje dihalni napor. Kofein z blokiranjem interakcije adenozina z receptorjem neposredno nasprotuje temu učinku in posledično izboljša stopnjo dihanja.
Sindrom dihalne stiske se pri nedonošenčkih pojavlja pogosto. Običajno se uporablja za identifikacijo zapletene klinične slike, katere simptomi so posledica nezadostnega razvoja dihal. Resnost in pogostost te patologije je neposredno povezana s stopnjo prezgodnjega rojstva – nedonošenčki z manj kot 28 tednom gestacije imajo povečano tveganje.
Respiratorna odpoved pri nedonošenčkih se pojavi zaradi premajhne količine surfaktanta, ki pomaga tvoriti biofilm, ki pokriva notranje stene alveol. Fiziološka vloga surfaktanta je, da omogoča širjenje pljuč in preprečuje kolaps (atelektaza) med izdihom. Pomanjkanje sufraktanta povzroči težave pri dihanju, nizko oksigenacijo, večji dihalni napor in potrebo po pomoči pri dihanju.
Količina razpoložljivega sufraktanta je pri nedonošenčkih v primerjavi z donošenimi novorojenčki običajno izredno omejena in se s SDS še zmanjšuje. Kadar je treba, lahko vnos eksogenega sufraktanta lajša simptome SDS, saj nadomešča endogeni sufraktant.
Več na Chiesi.com: http://chiesi.com/en/neonatology
